6maj

Poenostavljeno si delovanje klimatske naprave lahko ponazorimo s hladnimi šipami v kuhinji (ki predstavljajo toplotni izmenjevalnik v notranji enoti), kjer kuhamo. Tekočina v loncu se ob segrevanju na štedilniku uparja, zrak v kuhinji je takrat vroč in poln pare. Hladno steklo na oknih absorbira toploto, vodna para se na hladni površini stekel utekočini, tako da lahko vidimo, kako po šipah tečejo kapljice vode-kondenzat. Podobno se torej dogaja v klimatski napravi. Potem si zastavimo vprašanje, kako lahko ustvarimo hlad sredi vročega poletja. Za ta namen strokovnjaki že vrsto let razvijajo in izboljšujejo posebna prenosna sredstva - hladilne pline, ki omogočajo uparjanje že pri zelo nizkih zimskih temperaturah in kondenziranje pri visokih poletnih temperaturah.

Kako deluje klimatska naprava?

Zunanja enota toploto izmenjuje (zajema in oddaja) z zrakom zunaj objekta, notranja enota, ki klimatizira prostor, pa toploto izmenjuje z zrakom v prostoru. Deli sistema klimatske naprave (zunanja in ena ali več notranjih enot) so prek bakrene inštalacije, po kateri cirkulira hladilno sredstvo (na primer ekološki plin freon R 410 A), povezani v zaprt sistem, ki ga imenujemo hladilni krog.

Klimatska naprava hladi in razvlažuje tople in vlažne prostore

Toplotni izmenjevalec, nameščen v notranji enoti, je zelo hladen, saj vsebuje hladilno sredstvo, ki kroži skozi zaprt hladilni krog klimatske naprave. Skozi različne sestavne dele naprave je hladilno sredstvo podvrženo spremembam agregatnega stanja (tekoča – plinasta faza), ki se ciklično ponavljajo. Klimatska naprava deluje prav zaradi nenehnega ponavljanja tega cikla, ki mu rečemo hladili krog.

Spremembe agregatnega stanja hladilnega sredstva: iz tekočega stanja preide v paro (se uparja) in se nato zopet utekočini (kondenzira). Da se iz tekočega stanja spremeni v paro, mora absorbirati toploto iz prostora. Ko klimatska naprava hladi, specifični deli naprave poskrbijo, da hladilno sredstvo pride v notranjo enoto v tekočem stanju, tu prevzame toploto, se upari in potuje proti zunanji enoti, na prosto. Ventilator notranje enote v prostor vpihuje ohlajen zrak, ki je od hladilnega sredstva prevzel hlad, vgrajena elektronika pa regulira delovanje naprave in vzpostavi idealne termične pogoje. Ko klimatska naprava hladi, je toplota, ki izhaja iz zunanje enote na prosto, odpadna toplota. Voda (kondenzat), ki se je nabrala v notranji enoti, ker je vodna para na hladni površini toplotnega izmenjevalnika kondenzirala, po odvodni cevi odteče na prosto ali v notranji odtok. V naši ponudbi so zelo učinkovite inverterske klimatske naprave, ki imajo zelo visoke koeficiente sezonske energetske učinkovitosti pri hlajenju - SEER

KLIMA GREJE HLADNE PROSTORE

Klimatska naprava, ki poleti hladi, pozimi deluje ravno obratno – reverzibilno.

Cikel v napravi se obrne. Kar je pri hlajenju odpadna toplota, postane pri ogrevanju vir gretja prostora. Naprava deluje kot toplotna črpalka, zato klimatske naprave, ki hladijo in grejejo, imenujemo toplotne črpalke »zrak – zrak«. Hladilno sredstvo toploto prevzame iz samega sistema in okolice, zato naprava deluje kot toplotna črpalka. Poseben ventil, vgrajen na cevi, po kateri kroži hladilno sredstvo, spremeni smer kroženja, tako da pride hladilno sredstvo v notranjo enoto uparjeno in tu oddaja toploto. Ventilator v prostor vpihuje ogret zrak, elektronika pa vzpostavi želene termične pogoje. Uporaba toplotne črpalke »zrak – zrak« zagotavlja velik prihranek električne energije ter enostavno in cenovno sprejemljivo rešitev ogrevanja.

Za ogrevanje priporočamo inverterske klimatske naprave, uvrščene v najvišje razrede energetske učinkovitosti - A+++, A++ in A+, ker imajo zelo visoke koeficiente sezonske energetske učinkovitosti pri ogrevanju, tako imenovani SCOP in so izjemno varčne. Najprimernejše - kot edini vir ogrevanja - pa so klimatske naprave, ki zanesljivo in ekonomično ogrevajo tudi pri zelo nizki zunanji temperaturi, kot na primer MITSUBISHI ELECTRIC serije MSZ-FH VEHZ in MSZ-SF VEH. Takšne naprave varčno in zelo hitro ogrejejo vsak prostor.

Kaj je INVERTER in zakaj ga priporočamo?

Inverterska klimatska naprava ima vgrajeno avtomatsko elektronsko regulacijo kompresorja, ki zvezno uravnava moč delovanja in zelo hitro doseže in vzdržuje želeno temperaturo v prostoru. Učinkovito in ekonomično ohlaja do izjemno vročih +46°C, ogreva pa tudi do zelo nizkih zunanjih temperatur - mejne temperature so navedene v opisu vsake klime: (hlajenje: -10°C do +46°C /ogrevanje: -15°C do +24°C).

Zunanja temperatura je +27°C, prostor pa bi radi ohladili na +22°C. Inverterska klimatska naprava, ki ima nominalno moč hlajenja npr. 3,50 kW in ogrevanja 4,00 kW, se bo zagnala s polno močjo. Ko se bo prostor ohladil na željeno temperaturo +22°C, li smo jo nastavili na daljinskem upravljaniku, bo klimatska naprava pričela zmanjševati moč kompresorja, hkrati pa bo tudi zmanjševala vrtljaje ventilatorja v notranji enoti, tako da bo izpih v prostor zelo blag in skoraj neslišen. Enako - v obratni smeri - velja tudi za ogrevanje.

Inverterska klimatska naprava je zelo učinkovita in tiha - nemoteča je tudi pri nočnem delovanju. Ne zaganja se znova in znova, kar je značilno za on/off klime s fiksno močjo kompresorja, temveč deluje konstantno, s prilagojeno močjo. Inverter porabi tudi do 60% manj električne energije kot cenene on/off klimatske naprave, neuveljavljenih blagovnih znamk, ki so naprodaj v hipermarketih. Nekaj dražji nakup se zaradi veliko manj porabljene elektrike, predvsem pa z veliko daljšo trajnostjo izdelka in večjim udobjem, hitro povrne.

Napredni filtrirni sistemi:

Premium modeli klimatskih naprav imajo v notranji enoti vgrajen elektronski ionski osvežilec-ionizator in/ali plazmatski filtrirni sistem, ki zelo izboljšajo zrak v prostoru. Ugodje je podobno kot v bližini slapov ali v gozdovih in daje ljudem občutek svežine zaradi obilice negativnih ionov. Več informacij v e-katalogu RESIDENTIAL 2014/15 TOSHIBA, Mitsubishi Electric, Panasonic.

Priporočljivo za površino do m2:

Izračuni za priporočljivo moč klimatske naprave so okvirni in veljajo za povprečno obremenjen bivalni prostor, s solidno izolacijo zunanjih sten in oken. Če je toplotna izolacija slabša ali temperaturna izpostavljenost večja, je bolje izbrati nekoliko močnejšo napravo.

Pri izbiri in določitvi moči naprave je potrebno upoštevati:

• površino in višino klimatiziranega prostora (volumen zraka)
• koliko zunanjih sten ima prostor in kakšna je njihova orientacija
• število in velikost zastekljenih površin - oken in vrat
• v kateri etaži se nahaja prostor (mansarda, pritličje)
  
• število oseb v prostoru
• naprave, ki oddajajo toploto (štedilnik, TV, računalnik, hladilnik,...)